Predolga terapija

Komentar, ki da misliti

Pred kratkim sem prejela komentar zakaj nekdo ne pride na individualno terapijo k meni, ker le-ta traja predolgo. In ker mi je bil ta komentar zanimiv, se bom malenkost dotaknila kaj skriva v sebi.

Res je, ko pridete osebno na terapijo do mene boste zelo verjetno z menoj približno tri ure. Seveda izgleda to čudno. Pri večini podobnih terapij, reikijev … oseba se naroči in sama izbere koliko časa bo trajala terapija. Lahko le 30 minut, lahko 60 minut, in celo 90 minut se da. Res je, pri meni tega ni.

Zakaj je tako? Zakaj ne delam tako kot delajo ostali?

Naj se pa najprej dotaknem vas, ker se mi zdi zelo pomemben vidik, mogoče za vas na nek način najpomembnejši. Navadno se oseba odloči za individualno terapijo, ko si želi v svojem življenju nekaj spremeniti. Karkoli. Ali pa si želi mogoče napredovati na svoji poti zavesti (to kar radi imenujete duhovni poti). Navadno. In mnogokrat si želi nekih takojšnjih sprememb, uvidov,… (o tej temi kdaj drugič). In seveda si večinoma želi, da bi to “nekaj” kar je potrebno za njih naredil izvajalec terapije.

Razmišlja se torej nekako takole : “Jaz žrtvujem moj dragocen čas in plačam, ti pa vse naredi. In ker nimam dosti časa, si vzamem 30 minutno terapijo. Ti pa poskrbi, da bo vse urejeno.”

Pa je res tako? Vprašajte se.

Oseba si želi (upam) preseči svojo osebnost a svoja osebnost diktira kako naj to preseže. Hmmm. Ne bo šlo tako. Torej, koliko in kaj ste pripravljeni storiti za željeno spremembo, če si ne morete vzeti časa za to? Ali čas poskušate omejiti kar se le da. Oseba, ki pride do mene in pogleduje na uro, ni prisotna. Če si oseba ne more vzeti časa za svojo spremebo, kakšno spremembo lahko sploh pričakuje? Kdaj se bo zgodila ta sprememba, če ni časa zanjo? Če se vam mudi naprej, niste v stiku s sabo in se oddaljujete od tega kar ste si zamislili, da boste na terapiji opravili.

Pri terapiji delamo lahko res velike in goloboke spremebe in zato, da se dobro metabolizirajo je potrebno, da ste tudi po terapiji bolj umirjeni. Mnoge vas celo samo telo prisili v počitek, ker ga potrebujete.

(In seveda so določene izjeme, kot je mamica z majhnim dojenčkom. Želi si dela ma seveda ne more biti prisotna v živo tri ure. Takrat delamo na daljavo, po delčkih. In vse se da, kadar je želja za napredek in spremembe. )

Torej oseba, ki ni pripravljena v svoj napredek vložiti časa, v resnici ni pripravljena na spremembe.

Druga plat medalje pa je moj zorni kot. Ko pridete do mene je potrebno najprej, da se energijsko odmaknete od vašega vsakdanjika. In šele, ko to storite se začnemo resnično pogovarjati in s pogovorom že delujemo na vas od raznih odpiranjih, spučanju ali karkoli potrebujete. Verjamem, da se teh dveh procesov večina niti ne zaveda, so pa zelo pomembni za vas. Tudi zato, ker to dvoje potem v terapiji ne delamo več in gremo res lahko še korak dlje. In šele ko je ta del opravljen začnemo s terapijo, ki pa bo trajala toliko časa kolikor bo potrebno, da dokončamo začeto delo. In ta proces ne morete določiti sami v naprej na podlagi tega koliko imate časa na razpolago med dvema sestankoma. Žal.

Zato kdor si želi (vsaj pri meni) delati spremembe, delati na svoji zavesti, spreminjati vzorce in preseči sami sebe, si bo podaril čas zase. Ne zame, zase.

Vaša pot zavesti je najpomembnejše delo, ki ga boste naredili v tem življenju. Verjetno je vredno, da si vsake toliko prepustite ali dovolite, da se to zgodi.

Lahko pa se seveda ne strinjate z menoj. In tudi to je prav.